Koderkoli bo moj dom,
ko jaz umrl bom,
ko konec bo poti,
vem, nekje bom ležal sam,
v nekem kraju nepoznan.
Pokopal me bo nekdo,
ki tujcu dober bo
in takrat bo moj slovenski svet,
ne bom ga videl več.
Naj tedaj zapoje ptica vrh Triglava,
ptica vrh Triglava,
pesem mi slovensko vsaj za slovo.
Čez planine pesem ptice vrh Triglava
v vetru naj zaplava,
z doma mi pozdrave prinesla bo.
Da na grobu mi
zrasel nagelj bo in rožmarin,
naj se ve kdo pokopan leži…
In zato naj poje ptica vrh Triglava,
ptica vrh Triglava,
vsakemu od nas za slovo.