Čudni zdaj so časi ti in narobe svet,
poštenjake v greh zvabi množica deklet.
Takšen sploh ni moj značaj, raje bil bi sam,
pa skorajda ne mine dan, da nisem zapeljan.
Saj nisem kriv, če padajo na mene
vsa dekleta, žene poročene,
takšne so kot trave razmršene,
ki želijo biti pokošene.
Pojava moja skriva pač nekaj takšnega,
kar tem ženam in dekletom več miru ne da.
Ne vem, kaj naj ukrenil bi, da jih zadržim
in kak miren dan nazadnje zase ulovim.