Se včasih vprašam tako,
le kaj se godi,
da pesem domača
vse bolj poredko zveni.
Zakaj se mi večkrat moj sin
samo zasmeji?
Za te, goveje, moj ata,
za te si le ti.
Potem se zazdi mi,
kakor da mnoge je sram,
teh pesmi domačih,
ki jaz jih res rad imam.
A rad bi povedal vsaj enkrat
vsem skupaj na glas,
v teh pesmih prelepih,
v njih se skriva del nas.
Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi,
se bo zavedal svojih korenin?
Da bi ponosen bil kot njega dedek,
le tega v srcu si močno želim.