Prav navaden dan vsak je enkrat sam,
zabodeš me v srce, ubiješ nevede,
ukradeš mi dotik, pripelješ me do tja,
kjer je romantika.
Sezuvaš me vsak dan, a kaj je meni mar,
ne vidim te nikjer, vnašaš mi nemir,
a kaj bil jaz bil sam, v kaj bi se podal,
komu bi lagal?
Zdaj vzemi moj značaj, uniči ga močno
in vrni ga nazaj.
Moj najlepši brat nikoli ni prišel,
da dal bi ti vse, kar nisem jaz uspel,
a svet ni vedno tak, kot bi želela si,
kjer ljubijo se vsi.
Leta so odšla in z njimi tudi ti,
vidim te nekje z zaprtimi očmi,
ukradeš mi dotik, pripelješ me do tja,
kjer dihava midva.
Zdaj vzemi moj značaj, uniči ga močno
in vrni ga nazaj.
Zdaj vzemi moj značaj, ujemi sanje,
hočem te nazaj.