Noč hladna, ne spim, v parku sred’ mesta,
zdaj domov več ne smem, dom zame je cesta.
Po ulici tavam, za ljudi sem le senca,
ker sem zasvojen, ugasnila je zvezda.
A glej, ujel sem pogled, črnolas’ga dekleta,
začutil sem moč, rojena je zvezda.
Ti v meni zdaj živiš, ti mi daješ novo moč v srce.
Vem, da tudi zame luč gori, za vse še enkrat hvala ti.
Zdaj drugače živim, dom nič več ni cesta,
zdaj domov lahko grem, rojena je zvezda.