V bistroju, sred’ Ljubljane dela dekl’ca,
sliši na ime Suzana, ali Suzika.
Kdor v baru pije kavo, ven ne more več,
Suzi zmeša mu glavo, moški se ločujejo.
Suzi, Suzi, Suzana, je znorela Ljubljana,
videl sem tipa, ki je znorel, ko te je videl, je omedlel.
Suzi, Suzi, Suzana, Suzana kot iz romana,
trgal bi zvezde zate z neba, o najini sreči bi skupaj sanjala.
Noro, noro je v bistroju. Vsak dan huje je.
Zaradi Suzane, moške svoje, žene tepejo.
Včeraj srečal sem človeka, imel povito je glavo,
pr’jat’lji so povedali, žena ga je na oko.