Na licu sem videl ti solzo, Jasmina,
ko rekla si mi, da odhajaš proč.
Stisnila roko si in mi govorila,
da ljubil bi te še to noč.
Se spomniš, takrat pomlad je cvetela,
v lase sem dal ti češnjev cvet.
Gledal v oči sem te in si me prevzela,
ne boj se sonca, vrne se spet.
Jasmina, ne odhajaj proč,
ljubil bi te še to noč.
Zjutraj v morju valovi in čakam novi dan,
ko sonce v morju se utopi,
ko noč prekrije prag, ležem sam.
Takrat se te spomnim, moja Jasmina,
ko sam v sanjah zrem v noč.
Oči so že težke in solza se utrinja,
ker v sanjah daš poljubček mi vroč.