Spet je pomlad, jaz sem sem sam,
v mislih pri tebi noč in dan.
Spomin me vleče daleč nazaj, daleč nazaj.
Bele klopi, zaljubljene, v parku poleg gimnazije.
Še vidim v šolskem ribniku, zaljubljeno so plavale.
Andreja, ali slišiš me? Andreja, prosim, vrni se!
Bova objemala, ljubila se. Andreja!
Pri nas doma je lepa pomlad,
rožice – imam jih rad.
Kako lepo polje cveti, rosno jutro,
mladosti sonce bo zašlo,
meni pri srcu je hudo.
Orosijo se oči, pomladno jutro, dež rosi.