Vse sem to že vidu,
vse to že spoznal,
povsod zelena polja,
sam tebe ni domov.
In kje-e-ee si,
komu si kos?
Kdo ti zdej na vrata
Vrtn’ce no-os’?
Vlečem se po mestu,
nikjer te ne-e dobim,
fehtam cigarete,
čeprou sploh ne kadi-im.
In pijem, žrem tablete,
čakam ta mome-ent,
da prideš, me-e pobereš,
postajam delikvent.
Nov dan, nove poti.
V men’ modrina tvojih oči.
Nov dan, drugi ljudje.
Men’ dišijo tvoji lasje.
Noben si več ne najde
zame pet minu-ut,
da mi nariše sanje,
‘Stari, stari, sej bo gu-ut!
In nimam več občutka
za dneve, za ljudi-i,
same iluzije
mi mažejo o-oči.