Kadar jaz sem čisto sam, gledam, ko zahaja dan,
in se misli mi podijo kdo ve kje,
skozi okno zrem z željo, da mi krila zrastejo,
da zaplavam kakor ptica pod nebo.
Kril še dolgo ne dobim, naj si še takoželim,
in vsak polet končal bi se slabo.
Toda v sebi dobro vem, da nekoč res poletim,
više, kot oblaki so, kot vidi oko.
Rože so zaspane vse, zdavnaj se povesile,
mene noč že nežno boža po očeh,
v upanju zdaj sanja vse, čaka, da se dan prične,
dan, ki večen bo za vse, ki to si žele.
V upanju zdaj sanja vse,čaka, da se dan prične,
dan, ki večen bo za vse, dan, ki večen bo za vse,
dan, ki večen bo za vse, ki to si žele.