Ko sem bila mlada, sem ob progi postajala
ure debele vse dni.
Sto in sto vlakov preštela sem takrat,
da sem sanjala o tem vse noči.
Vozi me vlak v daljave,
daleč tja v širni svet.
Glej, zdaj se zde planjave
vse kot en sam pisan cvet.
Reke, polja in gore
urno mimo nas beže.
Vozi me vlak v daljave,
tja zdaj želi si srce.
Zdaj ko minilo že mnogo let,
kar ob progi slonela sem vse dni,
želje, ki bile nekoč so le san,
uresničile zdaj so se mi.
Vozi me vlak v daljave, …
Reke, polja in gore …
Reke, polja in gore
urno mimo nas hite.
Vozi me vlak v daljave,
tja zdaj želi si moje srce,
tja misli mi hite.