Spet hitim, pred mano je dan
in spet živim za isti plan.
Sprašujem se, če je kdo še tu,
da mi pomaga najti moj pogum.
Pride dan, ko vse narobe gre
in ko od sebe oddaljim se spet.
Pa kdo to v glavi govori?
Jaz raje rečem si:
Tud’ če ‘maš slab dan, daj se nasmej,
dvigni glavo gor, vse bo okej.
Tudi če ne bo tako kot prej,
v sebi čutim, da še boljš’ bo zdej.
Včasih breme zdi se čist’ odveč,
ker za trenutek v mislih je preveč.
A čisto vsak od nas to kdaj doživi
in vsak ‘ma možnost, da zapoje si.
Jaz ne bežim, jaz ujamem dan,
četudi zdi se, da moj trud je zaman.
Pa to srce res ne govori,
zmeraj rečem si:
Tud’ če ‘maš slab dan, daj se nasmej,
dvigni glavo gor, vse bo okej.
Tudi če ne bo tako kot prej,
v sebi čutim, da še boljš’ bo zdej.
Ko se zdi ti, da rešitve ni,
poglej življenje z drugačne strani.
Vedno da ti to, kar si želiš,
zmeraj reci si.