Tina, kratka zgodba dvajsetih let.
Mladostne sanje in
strgani, listi velikih besed.
Na rosnem licu porazi in večne prevare.
Gradovi v oblakih, peščene utvare.
Tina, dolge sence starih dreves … misliš, da sama si.
Veter tam za gradom ti grabi lase.
In slišiš pesmi pozabe z gostilne pri Lini,
ki grejejo prste otroški spomini.
Tina ne verjame,
da je danes drugače.
Tina ne zaupa,
niti lastnim očem.