Ne znam, s tabo ni lahko, priznam.
Ne znam, v tebi toliko
skrivnosti se skriva, na tiho, ne znam.
Zdaj sam iščem pot do tebe,
vsak kozarec vina te pripelje
bližje, spomini, do mene, ne znam.
Toliko besed, ki ranile so tebe, mene,
ne bi smele poletet’.
Raje spomniva se vseh trenutkov, ki sva jih delila.
Vem, da ni bilo zaman.
Vsako leto isti dan spomin rani me,
rabim ga, a pregloboko ne sme.
Vsako leto isti dan spomin rani me,
me ubije, v nebo dvigne me.
Zaman sem hotel biti vse,
kar si sanjala vsa leta,
pod luno, ob morju. Zaman.