Ladies and gentlemen,
it’s a year 2003,
we’re comin’ back in this game,
Brina, Barbara, Tamara,
here we go.
Kdo te bo pri vsem zdaj podpiral,
koga boš noč in dan nadziral,
mene ne, saj bliža konec se,
sam si kriv, čisto prav ti je.
Komu sem slepo vse verjela,
kje si bil, ko sem jaz trpela,
ne z menoj, visok je ego tvoj,
usode več ne boš delil z menoj.
Postavljam na lastne se noge,
preden me uničiš, pokažem ti zobe.
Priklenil si me z verigo,
od tebe dobila sem figo,
laži, nešteto ran,
dovolj mi tvojih je ukan.
Nocoj bom ušla iz kletke,
prebrisane tvoje so spletke,
nič več naprej tako,
druga naj ti sužnja bo.
Kaj vse sem zamudila,
koliko časa izgubila,
to je past, jaz nisem tvoja last,
več ne morem gledati na čast.
Kam vse tvoj čar je padel,
komu še boš trenutke kradel,
meni ne, vseeno zdaj mi je,
če poiščeš drugo si dekle.
Postavljam na lastne se noge,
preden me uničiš, pokažem ti zobe.
Priklenil si me z verigo, …
Nocoj bom ušla iz kletke, …
Dovolj mi je! Dovolj mi je! Dovolj mi je!
Stop! En, dva, tri, on!
Dovolj mi je, dovolj mi je!
Vseh tvojih muh sita sem, prekipelo mi je,
vseh svojih muk težkih sem naveličala se,
brez slabe vesti te zapuščam,
ker lagal si mi.