Veselo v Kamnik in urno naprej,
v prelepe planine odhajam, juhej,
zaukam veselo, pozabim skrbi,
vedno srce tja nazaj si želi.
Pozimi mi smuči, poleti cepin,
vesela vsa družba vrh v planin’,
v dolini pa Bistrica zvesto šumi,
kot solza kristalna si, Bistrica, ti.
Grem v planine
med očake stare sive,
v kamniški lepi kot,
saj lepše ni nikjer drugod.