Kot ujeta ptica sredi širnega sveta
že dolgo, dolgo iščem pot, ki tja domov pelja.
V mislih sem pri tebi, ljubljena Slovenija,
vse bolj in bolj me vleče tja, kjer sem bil doma.
Le enkrat v življenju rad odšel bi spet domov,
enkrat v življenju pod rodni stopil krov.
Le enkrat v življenju rad bi stekel čez polje,
objel očeta, mater, ki čakata na me.
V hiši pod planino bi srečno spet živel,
s prijatelji in znanci bi v družbi rad zapel.
Tu nekoč v miru zatisnil bi oči,
prijatelji bi moji v slovo zapeli mi.