Tamkaj za mejo bratje živijo,
v žilah slovenska teče jim kri,
pesmi domače se veselijo,
trdih so rok in bistrih oči.
Ljubijo delo, brda ponosna,
radi imajo svoje polje,
ali najdražja jim je beseda,
ki jo je dala mati v srce.
Dolga stoletja tu so obstali,
trdni kot skala sredi gora,
niso viharji jih premaknili,
še jih tu greje sonce z neba.
Naša beseda mehko odmeva,
pesem domača toplo doni,
glasno oznanja daleč prek meje,
da rod slovenski tukaj živi.
Dokler bo misel dedov živela
in bo odmeval vedri napev,
naša beseda milo donela,
tu naš slovenski rod bo živel.
Dokler bo misel dedov živela,
tu naš slovenski rod bo živel.