Ko mimo belih brez objeta v maju
sva šla, bilo lepo je nama in toplo.
Strmela sva v nebo, objeta v maju,
hlepelo je oko prek belih brez.
Ko poljubila si ob robu gozda
drhteče mi dlani, ljubezen vžgala si.
Šel smeh je prek dreves in preko polja
v vrhove belih brez, si moja vsa.
Draga deklica, v maju je lepo,
sončno in toplo za oba.
Proč od vseh skrbi, stran od vseh ljudi,
hrupa mest, vasi, sva sama.
Preko polj in trat pojdiva iskat
sončno vso pomlad za oba.
Vriskajva čez plan, naj bo najin dan
s soncem obsijan, sva sama.
Ko v noči brez besed zapel sem pesem,
so sanje šle v nebo, bilo je prelepo.
Kot vrtnice opoj bila si, draga,
ki cvet pognala svoj je sredi brez.