Tam, kjer se čreda pase,
tam, kjer sta jasi dve,
tja gor vsak dan zahajam,
tja vleče me srce.
Ob tihem mirnem gozdu
hiš’ca z lesa stoji,
najlepša pastirica
kot v pravljici živi.
Oho, ohohoho hohoho hoho,
oho, ohohoho hohoho hoho,
prepeva mi v pozdrav,
ko vrača se z višav.
Oho, ohohoho hohoho hoho,
oho, ohohoho hohoho hoho,
le veter se igra z lasmi
in boža ji dlani.
Tiho pod okno stopim
pred njeno kamrico,
vse ji priznal nocoj bom,
prosil, če moja bo.
Vriskal sem, pel
vso noč vesel,
ko mi je rekla ja.
Nič več nazaj,
tu bo moj kraj,
tu vedno bom ostal.
Sredi višav,
širnih planjav
srečna ob čredi sva.
Vsak tih večer
v srcu je mir,
tesno objeta sva.
Sredi dolin
je ostal spomin,
kjer sva odraščala.