Vsakdo sonca si želi skoz’ vse življenje,
že ko se zbudi, po njem hrepeni.
Vsak dan znova zadrhti nam hrepenenje,
da sonce gorko nas grelo bo.
Le odpri oči,
v življenju našem vsak dan ni le sončni dan,
smeh te razvedri
in lep bo zate tudi vsak turoben dan.
Če se zoblači,
veseli z vetrom se, oblak preženi stran,
ko odpreš oči,
od sonca tvoj obraz bo obsijan.
Želje kdaj se skrijejo nam za oblaki,
ko dež spet rosi, srce hrepeni.
Sreča pa prihaja s tihimi koraki
in sredi skrbi te dohiti.
Taka pač življenja našega so pota,
je danes hudo, spet jutri lepo.
Prava sreča pa je med ljudmi dobrota,
z njo obsijan je sončni dan.