Pisani travniki
Ansambel bratov AvsenikMrzli in kratki so dnevi,
žalostni vetrovi spevi.
Zima še noče iz kraja,
sneg še drži se gaja.
Zvončki že k nebu stremijo,
kroku si sonca želijo.
Kmalu te zime bo konec,
spet bo prišla pomlad.
Na mojem majhnem vrtu
sto rož bo spet vzcvetelo,
sonce bo posijalo,
tisoče barv jim dalo.
Na mojem majhnem vrtu
najslajše sanje sanjam.
Moj vrt najlepši je svet moj,
moj’ga srca spokoj.
Ta svet gojil bo še cvetje,
ta svet bo ljubil še petje,
rasla bo breza v gaju,
slavček prepeval maju.
Dokler bo želja po cvetu,
dokler tako bo na svetu,
ko trde zime bo konec,
spet bo prišla pomlad.
žalostni vetrovi spevi.
Zima še noče iz kraja,
sneg še drži se gaja.
Zvončki že k nebu stremijo,
kroku si sonca želijo.
Kmalu te zime bo konec,
spet bo prišla pomlad.
Na mojem majhnem vrtu
sto rož bo spet vzcvetelo,
sonce bo posijalo,
tisoče barv jim dalo.
Na mojem majhnem vrtu
najslajše sanje sanjam.
Moj vrt najlepši je svet moj,
moj’ga srca spokoj.
Ta svet gojil bo še cvetje,
ta svet bo ljubil še petje,
rasla bo breza v gaju,
slavček prepeval maju.
Dokler bo želja po cvetu,
dokler tako bo na svetu,
ko trde zime bo konec,
spet bo prišla pomlad.