Mehka tvoja dlan je,
misel v njej trudna zaspi,
rad bi dahnil vanje
tisoče drobnih skrbi.
Bral bi tvoje sanje,
ljubil nemirno kri,
zrl ti v brezdanje
črne bi oči.
Ne sveti zvezda v noč svetleje
in bolj iskre ni luči,
kot so sanjave oči,
ki v njih vroča želja spi.
Nobeno sonce bolj ne greje,
plamen bolj ne zažari,
kot so vroče tvoje sanjave oči.
Spusti kite zlate,
v vetru naj ti valove,
vse, kar čutim zate,
naj ti pogled moj pove.
Povabiva v svate
zvezde vseh noči,
da strmel bom vate,
v tvoje le oči.