Nikoli ne pozabi me,
saj v sanjah sva objeta,
kot pesem neizpeta
usoda naju spleta.
Nikoli ne pozabi me,
naj lep spomin ostane,
če sreča nama kane,
se vrnil bom nazaj.
Draga, spomni se nazaj,
res lep spomin imava,
ko sem rekel ti skrivaj:
»Se od nekod poznava?«
Le večer jesensko zlat
spremljal je pot v dolino,
nisva vedela takrat,
da bova se razšla.
Če se vrnem kdaj nazaj,
če me boš še ljubila,
srečen bom, ker vem, zakaj
plaho boš solze skrila.
Vsak večer pred hišico
bova tja v noč sedela,
nič slovesa več ne bo,
za vselej bova doma.