Rad spominjam se dni,
ko smo skupaj živeli.
Rdeči nageljni so
na balkonu cveteli.
V soncu dom se blesti,
mama rože zaliva,
poje vmes si lepo,
boža cvetje lahno.
Kdor nageljne rad ima,
kdor pesmi prepeva,
ljubezen vsem dati zna,
ki v srcu odmeva.
V prsih zdaj stiska me,
ker dom naš sameva.
Premalokrat vrnem se
pod naše gore.
Tam še vedno cveto
rože kakor pred leti.
Rad utrgal z roko
šopek bi naš slovenski.
To je nagelj rdeč,
rožmarin vmes zeleni,
roženkravt ves dehteč,
kaj želel bi še več.