Moj rodni kraj, moj rodni dom,
kako si te želim.
Nič več v tujini ostal ne bom,
spet k tebi pohitim.
Tam, kjer mi zibka tekla je,
oj, tam bom srečen le.
Tja, kjer izbral sem si dekle,
tja vleče me srce.
Mmmm … Moj dom!
Mmmm … Moj dom!
Poj mi, zapoj, škrjanček moj,
kot pel si mi nekoč,
saj jutri spet tja v daljni svet
bom šel in vse bo proč.
Ko pa nekoč v poslednjo noč
mi navček zadoni,
ko vse bo preč, ko nikdar več
ne bom odprl oči,
ne bo stezic, ne drobnih ptic,
nič več jaz pel ne bom,
takrat bi rad poslednjikrat
objel svoj rodni dom.