Zvezde se prižigajo, a še vedno je svetlo,
barve smrek ugašajo, megle se spuščajo.
Po kotanjah se mrači, spet dehtijo praproti,
v srečo vodijo poti, ki jih podnevi ni.
Vse, kar se čez dan zgodi, tiho tone v tej megli,
končno sva le jaz in ti, megla v kotanjah spi.
Znova pride tisti čas, ko si hodil k meni v vas,
z mano sanjam se predaš, srce kot cvet mi daš.
Nežno objemi me, nežno poljubi me.
Pijva spomine, pijva želje, spet nežno ljubiva se.
Želje se prižigajo, ko spomini plešejo.
V srcu znova je toplo, megle pa čarajo.
Po kotanjah se noči, spet dehtijo praproti,
v srečo vodijo poti, ki jih podnevi ni.