Smo znani lovci Štajerci.
Zakaj le Štajerci?
Ja, kar pomer’mo, obleži.
O, to pa ne drži!
Zažvižgamo le en, dva, tri.
To pa res drži!
Divjad pred puško prihiti.
Lažeš pa za tri!
Na lovu sem na štoru spal.
Nič čudnega to ni!
Je medved mimo prihlačal.
Gotov’ te vidu ni!
Na bližnjo sem jo smreko ubral.
To dobro sanjal si!
Medvedu pa patron zagnal.
Lažeš pa za tri!
Strašanske je imel zobe.
Ne vem, če to drži!
Že vlekel me je za noge.
Z medvedom heca ni!
Takrat patron se razleti.
To ne verjamem ti!
Razžene mrho do kosti.
Lažeš pa za tri!
Štrbunknil je kosmati stric.
Ja to pa res ni vic!
Pod njim leži pet jerebic.
Pa kakšnih jerebic?
Ko skočil z veje sem na tla.
Skočil, ahahaha!
Odrl sem še zajca dva.
Lažeš, kar se da!
V nahrbtnik stlačil sem ulov.
To men’ ne boš lagal!
In brž ucvrl jo domov.
K’r t’m bi rajš’ ostal!
Vrtel se raženj je tri dni.
Ahaha, pa brez zveri!
So site tri bile vasi.
Lažeš pa za tri!
Res boljših jagrov ni,
kot smo mi stari Štajerci,
če puška zagrmi,
pa cela gmajna obleži.
Res boljših jagrov ni,
vedo ljudje z vseh strani,
vsak rad se jim smeji,
saj lažejo za tri!