Ko boš tod mimo šel,
se boš na okno oziral zaman.
Nagelj bo že ovel,
rožmarin zate sušil se bo tam.
Polkna zaprla bom,
nič več ne bo moj prijazni dom.
Dolga ljubezen, gvišna bolezen,
rekli mi včasih so že.
Ko boš tod mimo šel,
kakor nekdaj boš ustavil korak.
Glas ti bo onemel,
tiho zagrnil te sivi bo mrak.
Ljubim te kot nekoč,
rada bi šepnila v temno noč.
Dolgo čakala sem te presama,
zdaj več poti ni nazaj.
Tiho gre življenje,
spremlja ga hrepenenje.
Nikdar se ne vrne več,
kar za vedno šlo je preč.
Ko gori ljubezen,
zdi se kot mila pesem.
Ko pa žar ugasne ji,
pod pepelom tli.
Polkna zaprla bom,
nič več ne bo moj prijazni dom.
Dolga ljubezen, gvišna bolezen,
rekli mi včasih so že.