Marta, veš, na tebe mislim iz dneva v dan.
Marta, veš, ti ženska mojih si večnih sanj.
Ti samo doma v mojem srcu si,
le vse po tebi hrepeni,
si zame vse, verjemi mi.
Martica, brez tebe mi več živeti ni. (A res?)
Martica, srce te vroče si spet želi. (Poglej ga, kva je spet reku!)
Ti, le ti si ženska mojih lepih sanj,
saj še ponoči in čez dan
ne morem bit’ več sam. (Jaz tud ne!)
Južek, moj muc, na tebe mislim večno. (To ti pa verjamem.)
Južek, moj muc, srce s teboj je srečno. (Za večno, za večno.)
Tvoja sem vsa, vsa ta lepota moja. (Kaj pa ostalo?)
Ves ta moj stas, zraven še jaz,
za tebe, za tebe in tvoje je vse,
poglej te noge, kako so lepe,
res škoda, da ‘mam samo dve.
O, škoda. A smem prosit?
Prosim.
Marta, veš, na tebe mislim iz dneva v dan. (A samo podnev’?)
Marta, veš, ti ženska mojih si večnih sanj. (Dej, dej, zbud’ se!)
Ti samo doma v mojem srcu si,
le vse po tebi hrepeni,
si zame vse, verjemi mi. (Ti, lumpek, ti!)
Martica, brez tebe mi več živeti ni. (To je pa super!)
Martica, srce te vroče si spet želi. (A veš, da t’ verjamem?)
Ti, le ti si ženska mojih lepih sanj,
saj še ponoči in čez dan
ne morem bit’ več sam. (O, saj ne boš, ne, ne!)
Južek, moj muc, na tebe mislim večno. (To ti pa verjamem.)
Južek, moj muc, srce s teboj je srečno. (Za večno, za večno.)
Tvoja sem vsa, vsa ta lepota moja. (Kaj pa ostalo?)
Ves ta moj stas, zraven še jaz,
za tebe, za tebe in tvoje je vse,
poglej te noge, kako so lepe,
res škoda, da ‘mam samo dve.