Hojladri, hojladra, kdaj bova tja odšla,
kamor drži steza v tihi svet na vrh gora?
Hojladri, hojladra, ti moja deklica,
hodiš kot srnica, skupaj pojdeva.
Hojladri, hojladra, sama sva vrh gora,
družbo le delata Stol in pa Begunjščica.
Hojladri, hojladra, lepšega ni sveta,
saj nama vrh gora že srce igra.
Olari, sama sva, olari, vrh gora …
… olari, sama sva na vrh gora
Hojladri, hojladra, ko sva na vrh prišla,
zasije prek neba rdeča zarja jutranja.
Hojladri, hojladra, vriskajva zdaj oba,
odmev naj gora da tja do Grintovca.
Hojladri, hojladra, čuje se prek gora,
da v jutru midva sva do ušes zaljubljena.
Hojladri, hojladra, še bova v gore šla,
sredi previsnih skal midva sva doma.
Zum, zum, zum, sama sva vrh gora …
… hojladrijom.