Poznam nekje dekle,
prav rada sprejme me,
večere skupaj preživiva.
Kot čas bi kdo podil,
kot bi trenutek bil,
večer je z njo kot hip minil.
Poznam kotiček lep,
prijazno vinsko klet,
kjer se s prijatelji dobimo.
Na mizi vinček zlat
se sveti kot škrlat.
Le kdo odšel bi zgodaj spat?
Poznam gozdič zelen,
je z lunco osvetljen,
lisjaka dolgo že lovimo.
Ko mesec se smehlja,
prav nič ni lepšega
ob robu jase čakat’ ga.
Dolge so noči,
če sam doma bediš brez spanja,
če dekleta ni,
ki se z glavo nate naslanja.
Če brez družbe si,
ki v tvojo srečo ti nazdravlja,
če te nič ne razvedri,
dolge so noči.