Hajli, hajlo, hajli!
Če te Gorenjc povabi pod hribe tja v goste,
nikoli ne pozabi, da poje mu srce
in priliko zagrabi, da se prepričal boš,
za gosta on porabi dobrot prav zvrhan koš.
France in brhka Micka postrežeta smeje,
ni treba dosti ficka, če pije se in je.
Da ohrnija škriplje, le šala govori,
da stiskamo na kriplje, to stare so laži.
Ljudi ni boljšega srca
kot so z Gorenjskega,
na zunaj redkih so besed,
a dobri kakor med.
Gorenjc za gosta je šegav,
okrogle bo zapel,
na svoj račun še hec dodal
in vsak’ga bo vesel.
Če greste na planine uživat čisti zrak,
tegoba vas vsa mine, saj mir je tam mehak.
Le vrisk se kdaj zasliši, pastir pozdravlja vas,
a majerca po hiši preganja z delom čas.
Ko žganci zadišijo v zlatorumeni vonj,
ocvirki zacvrčijo, ko v zasko sežeš ponj.
Še kislo mleko v skledo, dobrote boljše ni,
da mestno lice bledo pri priči pordeči.
Ljudi ni boljšega srca
kot so z Gorenjskega,
na zunaj redkih so besed,
a dobri kakor med.
Gorenjc za gosta je šegav,
okrogle bo zapel,
na svoj račun še hec dodal
in vsak’ga bo vesel.
Kdor hodi po dolinah, naj krčem se drži,
ne bo trpel v skominah, Bog roko ven moli.
Za štruklje, krape vpraša, če v dimu kaj visi,
vse birtna že prinaša, da miza se šibi.
Če te Gorenjc povabi v prelepi gorski raj,
nikoli ne pozabi, da hodil boš nazaj.
Saj jutri bo kot danes, beseda ta velja,
pred durmi čaka Janez veselega srca.
Hajli, hajlo, hajli!