V tujih krajih živijo,
kakor ptice odleteli so v nebo,
da bi našli srečo, mir in družino,
saj takrat je v naših krajih težje bilo.
Zdaj spomine budijo,
radi vrnejo spet se domov,
kjer lepo je, kot vedno bilo je pri nas,
ko pesem zapeli smo na glas.
Zapojte z nami vsi danes zbrani,
saj kdo bi vedel kdaj srečamo se spet.
Zapojmo skupaj to pesem našo,
naj veter nese jo dalje v širni svet.
Vem, da včasih hudo je,
ko spomin ti zbeži v domačo vas
in ko pesem domača zapoje,
ter prikrade se solza na obraz.
Takrat spomni trenutkov
se, v katerih smo skupaj bili,
le nasmej se in pusti za sabo skrbi,
naj ta pesem z vami zaživi.