Moje penzije dovolj je za solato,
pa čeprav bi jedel tudi slastno prato.
včasih, ko sem bil v službi, imel sem cvenka
da lahko sem v družbi za pijačo dal.
Vnuček moj v ljubljani pravi, da študira,
a se mi dozdeva, da samo blefira.
ljubi dedek, imaš kaj d’narja, me sprašuje,
se srce mi taja, tolarčke mu dam.
Ni važno, koliko se v žep ti nacurlja,
je važno kol’kokrat bo penzija prišla.
zato razdajam jo to svojo penzijo,
vsem, ki imam jih rad, brez d’narja sem bogat.