Postajam moški srednjih let,
prehiter zame je ta svet,
zdaj kar naprej me kaj boli,
in vsak prepih škoduje mi.
Vsi mladi me pozdravljajo
le »dober dan«, nič »živijo«.
Mi včasih reče kdo na glas,
da me je že povozil čas.
Jaz staram se in to ni vic, otroci kličejo me stric,
rad govorim, da ni tako, nič več, kot včasih je bilo.
Jaz staram se, a se ne dam, pred sabo mnogo let imam,
saj kdor bi star bil dolgo rad mora začeti mlad.
Dekleta mlajše gledajo,
in sploh me ne opazijo.
Imam res nekaj sivih las,
a še lahko bi hodil v vas.