Ko potrka na vrata večer,
spet pojavi se znani nemir…
K tebi, ljubica, grem v vas,
da bi delal ti kratek čas.
Če še okno odprto ne bo,
dobro vem, da storila boš to,
ko igrati ti bom začel,
melodijo zapel:
“Osvajam te
večere vse.
Prisluhni glasbi srca,
boš potlej moja morda!
Osvajam te
večere vse,
do zgodnjih jutranjih ur,
kot trubadur!”
Ko po rosi bom jutra odšel,
sam pri sebi si pesmi bom pel;
hrepenenja mi silni čar
spet zvečer dal bo glasbe dar!
Vem, da okno odprto spet bo
in da nama bo zopet lepo,
ko igrati ti bom začel,
melodijo zapel: