Vse je bilo kakor hip iz sanj,
ko dan je ugašal,
poln tvojih le oči,
poln nežnosti.
Sanjala sem v pozen mrak s teboj,
zvon v noč je pozvanjal
in droben vonj narcis
še v meni dehti.
Kdo naju vodil je v jasen dan?
Kdo skril žarek sreče,
da več je v naju ni?
Tiho že spi.
Dnevi jesenski so mračni spet.
Bo jutri še en dan?
Čakam, da se zdani
in vrneš se ti.
Tebi le, dragi, tebi verjela sem
tiste dni, ko si zmedel mi
moje srce.
Tebi le, dragi, tebi verjela sem,
iskro tvoj je pogled prižgal,
ki še tli.