Na sončni strani ulice
je mavrica doma
in veter v parku rožnatem
z metulji se igra.
Na sončni strani ulice
se vedno sliši smeh.
Tam se dlani prepletajo
in se iskri v očeh.
Na sončni strani ulice
kostanjev drevored
je kot nevesta na pomlad
v cvetove bele ujet.
Na sončni strani ulice
poljub je bolj sladak,
ko da bi čas ustavil se,
tam vedno je pomlad.
Morda pa le sem sanjala,
saj take ulice sploh ni,
a jaz nekoč jo našla bom,
srce mi govori.
Saj sonca je za vse dovolj,
če ga v dlani ujeti znaš
in ko ti najbolj je lepo,
še malo drugim daš.