Sva mislila, da vedno bova le prijatelja,
a v meni se ljubezni je prižgala iskrica.
To videl v mojih je očeh in hladen ni ostal,
najslajši prepovedan mi poljub je dal.
Iz dneva v dan sva pred resnico sklanjala pogled
in prelomila ob slovesu danih sto besed,
da to je zadnjikrat, da več ne smeva videt’ se,
a zmagovalo je zaljubljeno srce.
Midva se ne smeva ljubiti,
ker drugi obljubo si dal,
zdaj trudim se pozabiti,
kako si v objem me jemal.
Za nama je pesem ostala,
ki naj bi tolažila me,
a solza me bo izdala,
da še me boli srce.
Prišel trenutek je, ki bala sva se ga oba,
mi dal je šal v spomin, ko sva za vedno se razšla.
Iz mehkih niti solze sprale so že vonj po njem,
a jaz še vedno si želim njegov objem.