Kje, le kje je najin tih večer,
ko ukradel moje si srce
in v duši si zbudil nemir?
Kje, le kje je najin tih večer?
Kaplje le polnočnega dežja
padajo, ko me objame mir.
Misli vračajo se k tebi spet.
Kje, le kje je najin tih večer?
In ti ne veš, da je zašla
luna ljubezni z danico.
Bitje srca več mi ne da,
da bi še enkrat jokala.
Ker ti ne veš, da več ne dam
dneva in sonca za solze.
Le veter tih, miren, sanjav
segel prijazno bo v dlan.
Kje, le kje je najin tih večer,
ko ukradel moje si srce
in v duši si zbudil nemir?
Kje, le kje je najin tih večer?