Ko prihajam v rojstno hišo
Ansambel VandrovčekMisli moje pa želijo, da nazaj se vrnem spet.
Misli moje pa želijo, da nazaj se vrnem spet.
Ko prihajam v rojstno hišo, pravkar so večerjali,
vsi sedeli so za mizo, le očeta zraven ni.
“Ljuba mati, kje je oče, da podava si roko?”
“Sinko, to je nemogoče, oče v hladnem grobu spi.”
Ob potoku žuborečem drobnih rožic bom nabral,
jih ponesel v kraj nesrečen, tja na grob se bom podal.
Ljubi očka, vstani gori, da boš videl rožice,
ki krasijo grob prerani, sinko tvoj nabral jih je.
Kje so tisti zlati časi, ko sva midva srečna b’la,
skupaj sva hodila k maši, zdaj pa konec je vsega.
Misli moje pa želijo, da nazaj se vrnem spet.
Ko prihajam v rojstno hišo, pravkar so večerjali,
vsi sedeli so za mizo, le očeta zraven ni.
“Ljuba mati, kje je oče, da podava si roko?”
“Sinko, to je nemogoče, oče v hladnem grobu spi.”
Ob potoku žuborečem drobnih rožic bom nabral,
jih ponesel v kraj nesrečen, tja na grob se bom podal.
Ljubi očka, vstani gori, da boš videl rožice,
ki krasijo grob prerani, sinko tvoj nabral jih je.
Kje so tisti zlati časi, ko sva midva srečna b’la,
skupaj sva hodila k maši, zdaj pa konec je vsega.