Tiho, tiho noč prihaja noč prihaja,
moje pa srce bedi,
bolečina, ki ostaja,
mi zaspati ne pusti.
Daleč, daleč so že dnevi,
ko ob meni si bila.
Upanje si mi dajala,
rekla, da ne boš odšla.
Zdaj sameva hišica
in v njej prazna postelja,
lučka nič več ne gori,
na oknu nagelj ne cveti.
Moja pa harmonika
pesmi žalostne igra,
v spomin na deklico,
ki je več nazaj ne bo.
Poigrala si se z mano,
kmalu sem začutil to.
Čas zacelil bo te rane,
meni zate več ne bo.