Sem palico zgrabil in hotel že it’
na slivniško jezero ribe lovit.
A ženka je moja povzdignila glas:
“Če v Slivnico greš, hočem zraven tud’ jaz.”
“Le kaj boš hodila, ne lomi ga zdaj.”
“Je tam naokoli za gobarje raj.”
Košaro je vzela, le kaj sem hotel,
ponižno z seboj sem jo vzel.
Ves dan je hodila, a jaz sem lovil,
ko se je vrnila, pa kregan sem bil:
“Le kaj si za vraga počenjal ves dan?
Vsi krapi in somi še plavajo tam!”
“Se laks je utrgal in trnek sem zvil,
potem pa labod je vse ribe spodil.
Vsa pametna si in nad mano regljaš,
kje ti kakšno gobo imaš?”
Oba pač smolo sva imela,
prav nič nabrala, nič ujela.
Krog jezera pa lepa pot
zvabila naju na sprehod.
Ko pa bo lun’ca posvetila,
se bova nežno poljubila.
In kmalu znova se vrnila
na jezero Slivniško.