Se spomniš še začetkov, vseh nasmehov in besed,
ko bila sva res midva?
Oba želela le, da skupaj se postarava,
brez preprek in brez solza.
Bila je to ljubezen res močnejša od sveta,
vsaj tako mislila sva,
a kmalu sva spoznala, da ljubezen ni dovolj
in sedaj v srcu je bol.
Daj povej, bova kdaj spet midva
v nočeh iste sanje sanjala?
Brez idej zdaj zaspim, ko te ni.
Še si želim tvojih dlani. Kaj pa ti?
Iz dneva v dan je težje, ker skrenila sva s poti,
kriv sem sam, kriva si ti.
Bo čas zacelil rano, sem tolažil vedno se
in sedaj spet iščem te.