Je klicala domovina, fantje pili smo v slovo,
nisem vedel, da poslednjič stiskam k sebi te močno.
Obljubila si, da zame boš ljubezen čuvala
in da maj bova že skupaj čakala.
Rekli so čez nekaj let, da najbrž več ne vrnem se,
da slovensko zemljo moja rdeča kri zalila je.
Jaz pa sem prišel in videl, da tolažbo našla si,
nikdar več ti nisem stopil pred oči.
Zdaj včasih gledam te od daleč naskrivaj,
si z drugim nekajkrat že dočakala maj.
Me teplo je življenje, zdaj se tepem sam,
v prsih zlomljeno srce imam.