(bes.: F. Požek, gl.: T. Verderber)
Na morje letos bom odšel,
kjer bele ladje mi plovejo,
svoj mali šotor tam razpel,
kot grom z motorjem odhrumel.
Ko bom prišel na topli jug,
nastavil soncu telo poljub,
kot v raju je nekoč bilo,
bom legel tja za skalico.
Morda pa morska deklica,
me bo na skale vabila,
jaz pa ne bom ušesa si mašil,
kot Odisej, ki zvest preveč je bil.
Le Penelope nimam še,
da bi me čakala doma,
imel sem le iz naših dni dekle,
zdaj drugega ima.