(besedilo: T. Gašperič, glasba: T. Verderber)
Za pusta, glej šmenta,
ves kraj je na nogah:
vse pleše, poje, brenka…
Turk hoče ugnati nas –
požiga, raja, kolje,
že pelje prvi vlak,
je vsakdo dobre volje,
je pameten – bedak.
Zastavo nosi Gusti,
v vetru trak vrši,
vrti se, skače, vriska,
v gostilno se mudi,
saj s suhimi usti
hudič urlikati.
Tam suhec je debelko,
in fant devojka je!
Ciganka pa je dekle
iz boljše družine.
Prodaja jajca kuma,
doma brez perja je,
ves kraj je kot brez uma:
uspelo, uspelo je!
To praznik je norosti,
ki včasih se sprosti,
da niso dnevi pusti,
da nisi ti le ti.