Ko se srečava,
o vremenu govorim.
Ti ne rečeš nič
in spet dan zgubim.
Ko odideš stran,
dolgo spremljam te z očmi.
V veter šepetam,
kako všeč si mi.
Jutri ti vse to priznam.
Čakam le še tvoj namig,
pa mi ga ne daš,
ti se le smehljaš.
Jutri bo mogoče takšen dan,
dan iz mojih sanj,
ko ti vse priznam.
Prav gotovo veš,
kaj že dolgo si želim.
Z mano se igraš
in spet dan zgubim.
Le z besedico
mi pomagaj, da začnem.
Reci mi samo,
da naj s tabo grem.
Spotoma ti vse povem.
Čakam le še tvoj namig,
pa mi ga ne daš,
ti se le smehljaš.
Jutri bo mogoče takšen dan,
dan iz mojih sanj,
ko ti vse priznam.
Čakam le še tvoj namig,
pa mi ga ne daš,
ti se le smehljaš.
Jutri bo mogoče takšen dan,
dan iz mojih sanj,
ko ti vse priznam.
Jutri bo ta dan,
si vedno govorim
in ko si tu,
spet le molčim.
Jutri bo ta dan,
dan, ko ti vse priznam.
Naj bo, kar bo,
rad te imam.
Vse besede na pamet znam:
Ker me ni doma, prosim, pusti sporočilo!
Veš, že dolgo bi ti rad povedal,
da si mi všeč.
Kar naprej mislim nate,
sanjam o tebi, samo o tebi…
Kaj praviš, bi šla zvečer ven:
v kino, v disko, kamorkoli…
S teboj tudi na konec sveta…
Če nimaš časa, mogoče jutri…
Ah, spet ta jutri!
Čakam le še tvoj namig,
pa mi ga ne daš,
ti se le smehljaš.
Jutri bo mogoče takšen dan,
dan iz mojih sanj,
ko ti vse priznam.