(bes.: I. Sivec, gl.: T. Verderber)
Nékdaj nanjo so igrali,
mnogo se ob njej smejali,
mladi pari pa plesali,
kot da veter nosi jih …
Nékdaj v kolu so se zbrali,
drugi pa ob strani stali,
pozno v noč ob njej kramljali,
kot da so ujeti vsi …
Tamburica takšno je glasbilo,
ki veselja podari obilo,
ded mi rekel je: “eno zaigraj”,
pa na zemlji boš
imel svoj raj.
Nékdaj v kolu so se zbrali,
drugi pa ob strani stali,
pozno v noč ob njej kramljali,
kot da so ujeti vsi…
Tamburica takšno je glasbilo,
da je vsem ljubezensko vabilo,
ded mi rekel je: “bodi fant vesel”,
pa te človek vsak
bo rad imel.